Skoči na vsebino

NOVICA

STANJE BREŽINE V BREZNEM (NAD LOKACIJO PADLE SKALE)

Dne 30.10.2018 v popoldanskem času je na državni cesti G1-1 odsek 243 Radlje – Brezno, v km 6.800 žal prišlo do prometne nezgode s smrtnim izidom. Do nesreče je prišlo ker se je  s strmega pobočja nad cesto prikotalila skala večjih dimenzij in pri tem razbila na dva dela, pri čemer je en del skale padel na mimo vozeče vozilo, še eno vozilo pa je trčilo v skalo, ki je obležala na vozišču.

Na lokaciji, kjer je padla skala na vozišče, v sklopu izvajanja pregledne službe državnih cest do sedaj ni bilo opaženo padanje kamenja. Zaradi zagotavljanja varnosti udeležencev v prometu je bila cesta zaprta ves promet, saj glede na pozno popoldansko uro in pomanjkanje dnevne svetlobe ni bilo možno nemudoma izvesti strokovnega ogleda visokega pobočja nad cesto. Ocena geologa je bila potrebna, da se preveri stopnjo nevarnosti dodatnega proženja kamenja. Glede na to, da na tem mestu do sedaj ni bilo znakov, ki bi kazali na krušenje brežine (posamezno kamenje na vozišču) oziroma pri pregledu brežin z namenom identifikacije potencialno problematičnih mest ni bilo znakov, da skalovje oziroma brežina postaja nestabilna je najverjetneje padec skale posledica ujme oziroma obilnega deževja. Skalni podori so redkejši pojav, ki ga je izredno težko napovedati, so pa posledica več desetletnih, celo stoletnih klimatskih dejavnikov kot je na primer zmrzovanje vode v razpokah. Takšen proces lahko sčasoma privede do loma skale. Več kot 90% kamnin na površju Slovenije je sedimentnih in posledično bolj krušljivih, zato se stanje brežin v varovalnem pasu državnih cest redno spremlja.

Koncesionar rednega vzdrževanja je takoj po obvestilu o dogodku vzpostavil obvoz, geologi, ki jih je Direkcija RS za infrastrukturo angažirala takoj zatem, ko je bila seznanjena z dogodkom, pa zaradi mraka niso mogli takoj na teren, so pa preučili geološke karte terena in pripravili vse potrebno za zgodnji jutranji terenski ogled z namenom priprave ocene ogroženosti.


Ugotovljeno je bilo, da je je skala padla z višine 120 metrov, na pobočju pa je na višini ca 80 metrov v dolžini ca 120 metrov še nekaj žarišč krušljivih skal. Po posvetu z geologi so strokovne službe Direkcije RS za infrastrukturo odločile, da se vzpostavi prevoznost na način izvedbe izmenično enosmernega prometa na območju ca 150 metrov, promet pa se zaščiti s tako imenovanimi new yersey betonskimi ograjami. Ob tako zavarovanem prometu se na brežini nad cesto izkoplje lovilni jarek in v to območje poseže tako, da bo kamenje ob padcu ujeto v ta lovilni jarek. Prevideni so zaščitni ukrepi z namestitvijo podajno lovilnih sistemov tik pod primarnimi žarišči. S temi začasnimi ukrepi bo zagotovljen osnovni nivo varnosti za uporabnike, da bo cesta prevozna, za nadaljnje ukrepe pa mora Direkcija RS za infrastrukturo najprej pripraviti projektno dokumentacijo, s katero bo opredeljen obseg in način dokončne sanacije in nato izpeljati vse predpisane postopke za čimprejšnjo izvedbo sanacije.

 

Takoj, ko so bile znane ugotovitve geologov in sprejeta odločitev o vzpostavitvi izmenično enosmernega prometa so stekle vse aktivnosti za čimprejšnje odprtje ceste. Ocenjuje se, da bo promet lahko sproščen v pozno popoldanskih urah, kar je odvisno predvsem od tega kako hitro bo možno zagotoviti in na lokacijo pripeljati betonske zaščitne ograde.