Skoči na vsebino

NOVICA

13. 7. 2017

Za izgradnjo druge cevi avtocestnega predora Karavanke in pripravo študij in projektne dokumentacije za varnostno in tehnično nadgradnjo železniškega predora Karavanke na čezmejnem odseku Slovenija – Avstrija pridobljena sredstva iz IPE - instrumenta za po

Ljubljana, 13.7.2017 – Republika Slovenija in Republika Avstrija sta na razpisu IPE - Instrumenta za povezovanje Evrope pridobili nepovratna sredstva za projekt za izgradnjo druge cevi avtocestnega predora Karavanke in za varnostno tehnično nadgradnjo železniškega predora Karavanke.

Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije in Ministrstvo za promet, inovacije in tehnologijo Republike Avstrije sta uspešno konkurirali za pridobitev sredstev IPE za izgradnjo druge cevi avtocestnega predora Karavanke ter pripravo projektne dokumentacije za varnostno-tehnično nadgradnjo železniškega predora Karavanke.

 

Instrument za povezovanje Evrope (IPE) je ključni instrument EU za spodbujanje rasti, delovnih mest in konkurenčnosti s ciljnimi naložbami za infrastrukturo na evropski ravni. Podpira razvoj visoko zmogljivih, trajnostnih in učinkovito povezanih vseevropskih omrežij na področju prometa, energije in digitalnih storitev.


Evropska komisija je projekt izgradnje druge avtocestne cevi Karavanškega predora prepoznala kot pomemben nadaljnji korak pri implementaciji projekta skupnega interesa, ki bo odpravil veliko ozko grlo na čezmejnem odseku na področju cestnega prometa in prispeval k razvoju celovitega cestnega omrežja, izboljšana pa bo tudi neposredna povezava dveh koridorjev jedrnega omrežja TEN-T. To je najpomembnejša in hkrati najzahtevnejša faza projekta, izvedba katere bo bistveno prispevala k doseganju ciljev projekta. Gre za nadaljevanje zglednega in uspešnega sodelovanja dveh evropskih držav, Avstrije in Slovenije na nacionalnem in evropskem nivoju, tako pri izpolnjevanju načrtov in vizije EU pri razvoju vseevropskega prometnega omrežja TEN-T, kot tudi z upoštevanjem evropskih smernic in zahtev na področju gradnje oz. posodobitve predorov. EK v okviru implementacije projekta Izgradnje druge avtocestne cevi predora Karavanke že sofinancira tudi projekt priprave projektne dokumentacije za izgradnjo druge cevi v višini 3,73 mio EUR, ki je v zaključni fazi. Evropsko pomembnost tega čezmejnega odseka pa nenazadnje dokazuje tudi odločitev EK, da bo prav tako prispevala evropska sredstva za železniški projekt za pripravo projektne dokumentacije za varnostno in tehnično posodobitev železniškega predora Karavanke, kar je lahko zgled dobrega sodelovanja pri pripravi skupne vloge dveh članic na evropske razpise.


Oba projekta bosta z upoštevanjem evropskih direktiv in nacionalne zakonodaje načrtovana v skladu z najvišjimi evropskimi standardi. Z dograditvijo avtocestnega predora Karavanke bodo zagotovljeni večja pretočnost prometa in krajši potovalni časi, oba projekta prinašata tudi še višjo stopnjo varnosti.


Ob sporočilu o pridobljenih nepovratnih evropskih sredstvih IPE za Republiko Slovenijo za izgradnjo druge avtocestne cevi predora Karavanke in sicer v višini največ 7,95 mio EUR oz. v višini 10% upravičenih stroškov ter v višini 1,37 mio EUR oziroma 50% nepovratnih evropskih sredstev za pripravo študij in projektne dokumentacije za varnostno-tehnično nadgradnjo železniškega predora Karavanke, sta pristojna ministra podala naslednji izjavi:


Minister za infrastrukturo Republike Slovenije dr. Peter Gašperšič: »Vesel sem, da sta projekta za dograditev avtocestnega predora in pripravo študij in projektne dokumentacije za varnostno tehnične nadgradnje železniškega predora Karavanke na evropski ravni prepoznana kot projekta, ki prispevata k razvoju TEN-T omrežja in razvoju regije. S takšnimi skupnimi projekti se krepi in vzpodbuja gospodarstvo v širši regiji. Ne smemo pozabiti, da smo s tem tudi še korak bližje k doseganju cilja enakomernega razvoja cestnega in železniškega sistema v Sloveniji ter zagotovitvi najvišjih evropskih standardov na obeh omrežjih.«


Minister za promet, inovacije in tehnologijo Republike Avstrije Jörg Leichtfried: »Zmogljivi tunel Karavanke združuje Evropo. Povezujemo trge na severu s pristanišči v Sredozemlju. To koristi tako gospodarstvu, kakor tudi prebivalstvu. Veseli nas, da Evropska Unija podpira ta projekt in da skupaj skrbimo, da blago pravočasno in varno prispe od proizvajalcev do kupcev.«
»Naš cilj je za železnice navdušiti čim več ljudi. Z odličnim sodelovanjem med Slovenijo in Avstrijo smo pričeli številne uspešne projekte. Tunel Karavanke bo nadgrajen po najnovejših tehnoloških metodah in dograjujemo progo Maribor-Graz«, je bil zadovoljen minister za promet Leichtfried z 20-letnim partnerstvom med obema državama.

 

 

Dograditev avtocestnega predora Karavanke – Izgradnja druge cevi

 

Avtocestni predor Karavanke je bil zgrajen in predan prometu pred 26 leti in vse do danes je ostal edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem omrežju, še vedno pa je tudi najdaljši slovenski cestni predor. Mednarodni avtocestni predor Karavanke, rudarske dolžine 7.864 metrov (od portala do portala pa 8.019 metrov), od tega je dolžina slovenskega dela predora 3.450 metrov, je bil predan prometu le nekaj dni pred začetkom slovenske osamosvojitvene vojne, 1. junija 1991, dejansko pa je promet skozi predor Karavanke stekel 2. junija 1991.


Karavanke so do leta 1991 predstavljale precejšnjo oviro za prometne povezave med zahodno in južno Evropo. Do odprtja avtocestnega predora Karavanke je osebni in tovorni promet potekal skozi karavanški železniški predor ali po cestah čez prelaze Podkoren, Jezersko in Ljubelj. V dobrem četrt stoletju obratovanja predora je po podatkih DARS d. d. skozenj peljalo že krepko čez 50 milijonov vozil. Promet skozi predor vseskozi narašča. Dejstvo je namreč, da se z zastoji soočamo tako na naši kot avstrijski strani, tudi ko ni nobenih del, nesreč ali drugih izrednih dogodkov v tem predoru, to je ob koncih tedna v glavni turistični sezoni. Ena cev, skozi katero je promet urejen dvosmerno, preprosto ni dovolj zmogljiva za tolikšne prometne obremenitve. Sicer pa bo novozgrajena cev pomembna predvsem z varnostnega vidika.


Vlada Republike Slovenije je za umestitev nove cevi avtocestnega predora Karavanke in pripadajoče avtoceste v prostor v letu 2016 sprejela uredbo o državnem prostorskem načrtu. Načrtovana prostorska ureditev zaobjema izgraditev nove predorske cevi dolžine približno 3.546 metrov in manjkajočega dela avtoceste med vhodom v predor in obstoječo cestninsko postajo v dolžini približno 620 metrov. V okviru državnega prostorskega načrta se načrtujejo tudi druge spremljajoče prostorske ureditve, na primer prilagoditve gospodarske javne infrastrukture, krajinska ureditev ipd.


DARS d. d. je na Ministrstvo za okolje in prostor v začetku junija letos podal vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo druge cevi karavanškega predora, v zaključni fazi je izdelava projektov za izvedbo. Načrtovano je, da bi razpis za graditelja predora objavili v letošnji jeseni in ob uspešno izvedenem razpisu bi bil izbrani izvajalec lahko uveden v delo predvidoma najpozneje sredi prihodnjega leta. Po projektantski oceni je za zdaj predviden rok izgradnje v štirih letih in pol od uvedbe izvajalca v delo. Aktivnosti potekajo usklajeno z avstrijsko stranjo.
Po izgradnji in predaji prometu nove cevi se bo ves promet preusmeril skozi to cev, kjer bo začasno potekal ravno tako dvosmerno, saj se bo obstoječa, stara cev celovito obnovila v roku predvidoma dveh let. Ko bosta operativni obe cevi, bo to vsekakor občutno povečalo pretočnost skozi predor.

 

 

Priprava študij in projektne dokumentacije za varnostno in tehnično nadgradnjo železniškega predora Karavanke

 

Železniški predor Karavanke pri Hrušici nad Jesenicami je 7.976 metrov dolg in 111 let star slovensko-avstrijski predor in predstavlja pomembno železniško povezavo München-Salzburg-Ljubljana-Solun. Obstoječe stanje predora Karavanke je v zelo slabem stanju, konstrukcija oboka predora je na posameznih mestih močno poškodovana, sistem odvodnjavanja je v zelo slabem stanju, vgrajena oprema ne ustreza sodobnim zahtevam glede varnosti železniškega prometa in zahtevam glede požarne varnosti v železniških predorih na evropskih jedrnih omrežjih. V predoru poteka elektrificirana dvotirna železniška proga, ki pa ne omogoča zadostnega svetlega profila glede na sodobne standarde evropskega železniškega omrežja, zato je bil 19. marca 2015 podpisan Sporazum o skupnem načrtovanju varnostno-tehnične prenove železniškega predora med Jesenicami in Podrožco.
V okviru varnostno-tehnične nadgradnje železniškega predora Karavanke se predvideva:
• odstranitev dvotirne in izgradnja enotirne proge v predoru,
• izvedba sanacije poškodovanih delov konstrukcije predorske cevi,
• ureditev ustreznega odvodnjavanja,
• izvedba intervencijskega hodnika po celotni dolžini predora,
• ureditev vozne mreže,
• ureditev signalno-varnostnih naprav za vodenje in zavarovanje železniškega prometa v predoru,
• ureditev sodobnih telekomunikacijskih sistemov med centri vodenja železniškega prometa v predoru na slovenski in avstrijski strani ter železniškimi vozili,
• izvedba ustreznih sistemov za zagotovitev varnosti železniškega prometa s področja požarne varnosti v predoru in varnega ter učinkovitega reševanja v primeru nesreč.