Skoči na vsebino

Vsebino spletnega mesta selimo na osrednje spletno mesto državne uprave www.gov.si, ki je bilo objavljeno 1. julija 2019.
Vse naše novejše objave najdete na www.gov.si.

VPRAŠANJA IN ODGOVORI

(Arhivska stran)

 

Obširnejši odgovori so v posamičnih pdf dokumentih, ki se ob kliku na povezavo odprejo v istem zavihku.

Podobno velja za grafični prikaz postopka, ki je v jpg formatu.

 

Če želite povezavo odpreti v novem zavihku, kliknite nanjo z desnim gumbom miške in izberite "Odpri v novem zavihku".

__________________________________________________________________________________________________

 

VprašanjeKaj moramo storiti, če GJI ne ustreza dejanskemu stanju?

Odgovor:    Navodilo občinam za pripravo, dopolnitev ali spremembe Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest

 

VprašanjeNa kaj moramo biti pozorni pri pripravi elaborata dejanske rabe zemljišč pod cestami?

Odgovor:    Primeri ugotovljenih neskladnih podatkov prejetega elaborata

 

Vprašanje: Kako ravnati v primeru neskladja obstoječega sloja ZK GJI občinskih cest oz. neskladja veljavnega odloka o kategorizaciji občinskih cest s podatki zajete dejanske rabe zemljišč pod cestami?

Odgovor:   Skladnost sloja ZK GJI občinskih cest in veljavnega odloka o kategorizaciji občinskih cest z zajemom podatkov dejanske rabe zemljišč pod cestami

 

VprašanjeKaj je matična evidenca dejanske rabe javne cestne in javne železniške infrastrukture?

Odgovor:   Matična evidenca dejanske rabe javne cestne in železniške infrastrukture je evidenca, v kateri se vodijo podatki o dejanski rabi javne občinske in javne državne cestne infrastrukture ter javne železniške infrastrukture. V tej evidenci se zbirajo podatki o infrastrukturi, ki jih posredujejo upravljavci posamezne infrastrukture, ki so odgovorni za ažurnost in pravilnost podatkov.

 

VprašanjeKaj je evidenca dejanske rabe zemljišč v zemljiškem katastru?

Odgovor:   Evidenco dejanske rabe zemljišč v zemljiškem katastru predstavljajo podatki o posameznih dejanskih rabah zemljišč (kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča, pozidana zemljišča in neplodna zemljišča), ki se prevzamejo iz matičnih evidenc dejanskih rab: evidenca o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč, dejanska raba javne cestne in železniške infrastrukture, dejanska raba vodnih zemljišč in dejanska raba poseljenih zemljišč.
V zemljiškem katastru se podatki o dejanski rabi zemljišč vodijo kot poligoni v skupnem sloju dejanske rabe, pri parcelah pa kot podatek o deležu površine posamezne dejanske rabe zemljišč.

 

Vprašanje: Kdo je upravljavec matične evidence dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture (evidenca prometne infrastrukture)?

Odgovor:   Upravljavec matične evidence prometne infrastrukture je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana, spletni naslov: www.di.gov.si (do 1. 8. 2019, ko boste avtomatično preusmerjeni na drugo spletno stran). Upravljavec matične evidence vzpostavi, vodi in vzdržuje evidenco dejanske rabe javne cestne in javne železniške infrastrukture skladno z zakonom ZEDRZ.

 

Vprašanje: Ali upravljavec matične evidence zagotavlja javni vpogled v podatke dejanske rabe prometne infrastrukture?

Odgovor:   Ne. Upravljavec matične evidence ne omogoča vpogleda v podatke, javni vpogled v evidentirane podatke dejanske rabe omogoča Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) na svojem spletnem portalu e-Prostor – Javni vpogled v podatke o nepremičninah. Upravljavec matične evidence dejanske rabe dnevno posreduje spremembe sloja dejanske rabe na geodetsko upravo, kjer se podatki o dejanski rabi v zemljiškem katastru avtomatsko pripišejo parceli. Geodetska uprava o spremembi podatkov dejanske rabe po uradni dolžnosti pisno obvesti lastnike parcel.

 

VprašanjeKdo so upravljavci javne cestne in javne železniške infrastrukture?

Odgovor:   Javna cestna infrastruktura se deli na javno občinsko in državno infrastrukturo. Upravljavci javne občinske cestne infrastrukture so občine, javne državne cestne infrastrukture pa upravljavci državnih cest (DARS za avtoceste in hitre ceste, DRSI za glavne in regionalne ceste). Upravljavec javne železniške infrastrukture je SŽ Infrastruktura d.o.o. Upravljavci infrastrukture so odgovorni za pravilnost in ažurnost posredovanih podatkov.

 

VprašanjeKatere so vrste dejanskih rab javne cestne in javne železniške infrastrukture, evidentirane v matični evidenci dejanske rabe javne cestne in železniške infrastrukture?

Odgovor:   Vrste dejanskih rab:

  • javna državna cestna infrastruktura,
  • območje objekta na javni državni cestni infrastrukturi,
  • javna občinska cestna infrastruktura,
  • območje objekta na javni občinski cestni infrastrukturi,
  • javna železniška infrastruktura,
  • območje objekta na javni železniški infrastrukturi.

 

VprašanjeKaj so vrste površin dejanskih rab?

Odgovor:   Vrsta površin je podrobnejša členitev območij vrst dejanskih rab.
Vrste površin dejanskih rab:

  • cestni svet,
  • cestni svet nivojskega križanja z železnicami,
  • razširitev cestnega sveta,
  • druge površine, potrebne za odvijanje cestnega prometa,
  • progovni pas železnice,
  • razširitev progovnega pasu železnice,
  • druge površine, potrebne za odvijanje železniškega prometa,
  • območje signalno varnostnih, telekomunikacijskih in elektroenergetskih naprav,
  • območje objektov železniške infrastrukture.

VprašanjeKako se posredujejo podatki o dejanskih rabah v matično evidenco prometne infrastrukture?

Odgovor:   V matično evidenco se podatki posredujejo z elaboratom sprememb podatkov dejanske rabe zemljišč, ki ga izdela upravljavec prometne infrastrukture v predpisanem formatu. 

 

VprašanjeKaj se evidentira v matični evidenci?

Odgovor:   V matični evidenci se na podlagi elaborata sprememb dejanske rabe evidentirajo vsi podatki in vsaka sprememba podatkov dejanske rabe javne cestne in javne železniške infrastrukture. Za vsako območje dejanske rabe se vodijo podatki o: 

  • meji območja dejanske rabe zemljišč v obliki poligonov dejanske rabe,  
  • vrsti dejanske rabe zemljišč, vrsti površine, 
  • upravljavcu javne prometne infrastrukture, 
  • identifikacijski oznaki poligona dejanske rabe zemljišč, 
  • natančnosti določitve meje območja dejanske rabe zemljišč, 
  • usklajenosti meje dejanske rabe z zemljiškim katastrom, 
  • načinu določitve dejanske rabe zemljišč, 
  • datumu vira, 
  • površini območja dejanske rabe zemljišč, 
  • datumu spremembe in posebnem opisu.

 

VprašanjeKakšni so pogoji za vpis prometne infrastrukture v matično evidenco dejanske rabe prometne infrastrukture?

Odgovor:   Pogoj za evidentiranje dejanske rabe prometne infrastrukture v matično evidenco je predhodno evidentiranje infrastrukture v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture (ZK GJI) in kategorizacija prometne infrastrukture. Obe navedeni strokovni podlagi morata biti skladni z dejanskim stanjem v naravi.

 

VprašanjeKaj je osnovna enota dejanske rabe?

Odgovor:   Osnovna enota evidentiranja je območje dejanske rabe, ki se zajame s poligonom iste vrste dejanske rabe, ki je določen s točkami z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu.

 

VprašanjeKatere načine evidentiranja dejanske rabe zemljišč poznamo?

Odgovor:   Meja območja dejanske rabe zemljišč se evidentira s topološko pravilnimi poligoni, ki morajo biti usklajeni s poligoni istega upravljavca.
Območja poligonov dejanske rabe zemljišč z isto vrsto dejanske rabe prometne infrastrukture se ne smejo prekrivati, razen v primeru prekrivanja območij pripadajočih zemljišč objektov javne prometne infrastrukture preko območij zemljišč javne prometne infrastrukture. 

 

VprašanjeKako poteka določanje meja območij dejanske rabe zemljišč?

Odgovor:   Meje območij dejanske rabe zemljišč morajo biti med seboj topološko usklajene, kar pomeni, da med poligoni istega upravljavca ne sme biti vrzeli ali pa prekrivanj. Na območjih, kjer je mogoče, upravljavec javne prometne infrastrukture podatke o dejanski rabi zemljišč zajame na osnovi že evidentiranih podatkov v zemljiškem katastru. V primeru, ko meja območja dejanske rabe zemljišč ni določena v zemljiškem katastru, se meja dejanske rabe zemljišč določi po dejanskem stanju v naravi. Tam, kjer ni razpoložljivih podatkov za določitev območja dejanske rabe zemljišč v pisarni, se meja območja dejanske rabe določi  na osnovi terenskega ogleda prometne infrastrukture.

 

VprašanjeKaj je stična meja?

Odgovor:   Stična meja je skupna daljica poligonov dejanske rabe pripadajočih zemljišč javne prometne infrastrukture različnih upravljavcev. Pri tem je potrebno upoštevati medsebojno usklajenost stične meje z mejo poligona dejanske rabe različnih upravljavcev javne prometne infrastrukture:

  • stična meja poteka po podatkih zemljiškega katastra – meja se zajame po ZK (zemljiškokatastrskih) točkah,
  • stična meja ne poteka po podatkih zemljiškega katastra – meja se evidentirana na osnovi dejanskega stanja v naravi, kjer se upravljavci med seboj uskladijo.

 

VprašanjeKakšna so pravila za usklajevanje stične meje?

Odgovor:   Med poligoni dejanske rabe zemljišč drugega upravljavca ne sme biti prekrivanj ali vrzeli. Stična meja dejanskih rab zemljišč različnih upravljavcev se določi po hierarhiji kategorizacije javne prometne infrastrukture, in sicer po naslednjih pravilih:

  • prekrivanje poligonov dejanske rabe zemljišč različnih upravljavcev občinske javne cestne infrastrukture – stična meja se določi po meji občine,
  • prekrivanje poligonov dejanske rabe zemljišč državne in občinske prometne infrastrukture – stična meje se določi po meji poligona državne cestne infrastrukture,
  • prekrivanje poligonov dejanske rabe zemljišč državne javne infrastrukture v upravljanju različnih upravljavcev – stična meja se določi po meji poligona državne javne cestne infrastrukture višje kategorije,
  • prekrivanje poligonov dejanske rabe zemljišč državne javne infrastrukture in javne železniške infrastrukture – stična meja se določi po meji javne železniške infrastrukture.

V primeru, ko upravljavec matične evidence ugotovi prekrivanje poligonov dejanskih rab različnih upravljavcev prometne infrastrukture, o tem neskladju obvesti pristojne upravljavce prometne infrastrukture in jim predlaga uskladitev stičnih mej. Upravljavec matične evidence pripravi predlog elaborata o uskladitvi stičnih mej in ga pošlje pristojnim upravljavcem prometne infrastrukture, da odobrita elaborat. Vpis v matično evidenco se izvede, ko upravljavca prometne infrastrukture odobrita elaborat. 

 

VprašanjeKakšne so naloge upravljavca matične evidence?

Odgovor:   Naloga upravljavca matične evidence, Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, je, da vzpostavi in vodi matično evidenco ter preverja predložene elaborate dejanske rabe zemljišč upravljavcev javne prometne infrastrukture. Po prejemu elaborata upravljavec matične evidence preveri lokacijsko in vsebinsko usklajenost. Upravljavec najprej preveri lokacijsko usklajenost, kar pomeni, da preveri ali se evidentirane osi v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture nahajajo znotraj poligonov dejanske rabe zemljišč. V primeru, da to ni tako, upravljavec matične evidence o neskladju obvesti upravljavca javne prometne infrastrukture in ga opozori na neskladje ter ga pozove, da naj neskladje odpravi, vpisa v matično evidenco pa ne izvede. Nato upravljavec matične evidence preveri vsebinsko usklajenost, pomeni preverjanje topološke pravilnosti – medsebojno usklajenost poligonov istega upravljavca javne prometne infrastrukture ter usklajenost stičnih mej v elaboratu predlaganih poligonov s poligoni v upravljanju različnih upravljavcev javne prometne infrastrukture na stikih infrastrukture. Če upravljavec matične evidence ugotovi vsebinsko neusklajenost, ravna po pravilih za tehnično uskladitev stičnih mej, vpisa v matično evidenco pa ne izvede. 

 

VprašanjeKakšni so pogoji za izdelavo elaborata sprememb dejanske rabe?

Odgovor:   Grafični prikaz postopka

 

VprašanjeIzdelava elaborata za vpis v matično evidenco dejanske rabe prometne infrastrukture

Odgovor:   Grafični prikaz postopka

 

VprašanjePregled elaborata s strani upravljavca matične evidence (DRSI)

Odgovor:   Grafični prikaz postopka

 

VprašanjeKako se lotiti zajema dejanske rabe občinskih cest?

Odgovor:   Grafični prikaz postopka

 

VprašanjeKako uskladiti podatke dejanske rabe na zemljišču lastnika med upravljavcem prometne infrastrukture in lastnikom?

Odgovor:   Grafični prikaz postopka

Upravljavec prometne infrastrukture evidentira dejansko rabo prometne infrastrukture tudi na zasebni lastnini, kadar le-ta poteka po zemljišču lastnika. V primeru, da se lastnik zemljišča ne strinja z evidentirano dejansko rabo na njegovem zemljišču, lahko pri pristojnem upravljavcu poda vlogo o spremembi dejanske rabe na njegovem zemljišču. Upravljavec prometne infrastrukture pregleda vlogo lastnika in ga v roku 60 dni od prejema predloga obvesti o svoji odločitvi. Upravljavec infrastrukture ugodi lastniku zemljišča in uskladi podatke o dejanski rabi. V primeru nestrinjanja, pa upravljavec infrastrukture zavrne predlog lastnika. 
Kadar upravljavec prometne infrastrukture v roku 60 dni ne obvesti lastnika o svoji odločitvi, lahko lastnik pri upravljavcu matične evidence (DRSI) začne postopek uskladitve podatkov dejanske rabe. Lastnik zemljišča na DRSI predloži dokazilo o pisnem zahtevku za uskladitev podatkov dejanske rabe na svojem zemljišču. DRSI pregleda zahtevek in v primeru upravičenega zahtevka začne postopek usklajevanja podatkov dejanske rabe. Lastnika zemljišča mora upravljavec matične evidence prometne infrastrukture v roku 60 dni od prejema zahtevka obvestiti o svoji odločitvi. Če se izkaže, da je vloga lastnika upravičena, DRSI uskladi podatke dejanske rabe z elaboratom sprememb DR na zemljišču lastnika, ki ga izdela pooblaščeno geodetsko podjetje, stroške izdelave elaborata pa krije pristojni upravljavec prometne infrastrukture. V primeru, da upravljavec matične evidence ne obvesti lastnika v roku 60 dni od prejema njegove vloge, lahko lastnik vloži predlog na pristojno ministrstvo, kjer začne upravni postopek.

 

VprašanjeKakšne vrste elaboratov poznamo?

Odgovor:   Vrste elaboratov:

  • Elaborat sprememb podatkov DR zemljišč – izdela ga upravljavec infrastrukture,
  • Elaborat sprememb podatkov DR na zemljišču lastnika – izdela ga geodetsko podjetje,
  • Elaborat sprememb podatkov DR zaradi usklajevanja matične evidence – elaborat uskladitve (upravljavec matične evidence pripravi predlog elaborata, 7. člen Pravilnika o evidentiranju dejanske rabe zemljišč javne cestne in javne železniške infrastrukture).

 

VprašanjeZajem dejanske rabe javne občinske cestne infrastrukture - kaj se zajame glede na profil ceste, cestni svet?

Odgovor:   Dejanska raba javne občinske cestne infrastrukture predstavlja pripadajoča zemljišča, na katerih so objekti in naprave za nemoteno odvijanje prometa na občinski ravni in zemljišča potrebna za uporabo teh objektov ter naprav. Območje dejanske rabe javne občinske cestne infrastrukture predstavlja cestni svet. Širino cestnega sveta določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnjavanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, pri avtocestah največ 2 metra od varovalne ograje, pri predorih pa 5 metrov od stika predorske cevi z brežino. 

Cestni svet je torej širše definiran, kot je izvedena odmera ceste. Na območjih, kjer je izvedena odmera cest, se dejanska raba zajame po zemljiškem katastru, se tam, kjer odmera še ni izvedena oz. zemljiški kataster ne ustreza dejanskemu stanju v naravi, dejanska raba občinskih cest zajame po topografiji in tehničnih elementih ceste (cestni svet). Pri zajemu na ta način je v veliko pomoč banka cestnih podatkov. 

 

VprašanjeKako se zajame nekategorizirana cesta, po kateri poteka javni promet?

Odgovor:   Po zakonu in pravilniku se zajamejo samo kategorizirane občinske ceste. V primeru spremembe iz nekategorizirane v kategorizirano cesto je potrebno z občinskim odlokom spremeniti kategorizacijo ceste na odseku.

 

VprašanjeLokacijska izboljšava podatkov - ali lahko občina sama izboljša prostorske podatke in kakšni stroški nastanejo s tem? V kolikšni širini je potrebna lokacijska izboljšava podatkov?

Odgovor:   Občina lahko za potrebe zajema dejanske rabe sama lokacijsko izboljša prostorske podatke. Lokacijska izboljšava podatkov je geodetska storitev, ki jo v skladu z ZEN izdela pooblaščeni inženir geodezije. 
Območje lokacijske izboljšave mora vključevati parcele, na katerih potekajo občinske ceste, in sosednje parcele. V primeru, ko sosednje parcele obsegajo zemljišče, ki je širše od 100 m vzdolž cestne trase, se za potrebe lokacijske izboljšave vzame le 100 metrski pas vzdolž ceste.

Oceno stroškov, ki nastanejo z lokacijsko izboljšavo prostorskih objektov, je težko definirati, saj je cena odvisna predvsem od števila ZK-točk in od urejenosti parcelnih mej na določenem območju.

 

Vprašanje:Katero ZK točko določiti na meji katastrskih občin (ZK točke se podvajajo)?

Odgovor:   Vse ZK točke, ki leže na mejah več katastrskih občin, se multiplicirajo, saj se ista točka nahaja v vsaki od stičnih katastrskih občin. Ob oddaji elaborata upravljavec v takem primeru odda zgolj eno ZK točko, in sicer tisto, ki ima nižjo vrednost ID (Vrednost polja TOCKA je nižja).