Skoči na vsebino

JAVNA ŽELEZNIŠKA INFRASTRUKTURA

Direkcija RS za infrastrukturo je pristojna za gradnjo, nadgradnjo, obnovo in vzdrževanje javne železniške infrastrukture 1.207,7 kilometrov železniških prog.

 

Določeni odseki železniških prog dovoljujejo vožnjo vlakov le z osno obremenitvijo C3 (200 kN/os, 72 kN/m), kar poslabšuje konkurenčnost železniških prevozov. Za t.i. težke tovorne vlake je namreč ravno ta omejitev odločilna, da ni možno ob enakem številu vlakov in vagonov prepeljati tudi za več kot 15 % več tovora.

 

Za zagotovitev pretočnosti potniškega in tovornega prometa je treba vzpostaviti ustrezen nivo prog. Vse aktivnosti, ki se vodijo za nadgradnjo in modernizacijo slovenskega železniškega omrežja se vodijo z namenom, da se v Sloveniji ohrani mednarodne koridorje. Osnovni pogoj, da bo Slovenija tudi po letu 2023 ohranila mednarodne koridorje ter ostala del sredozemskega in baltsko-jadranskega koridorja, je modernizirati glavne proge tako, da bodo izpolnjevale zahtevane evropske standarde glede nosilnosti, potovalnih hitrosti, komunikacijskih sistemov itd. na trasi obeh koridorjev. 

 

Z izvedbo predvidenih projektov in projektov, ki so že v izvajanju, bo na celotnem koridorju od Kopra do Šentilja oz. do Hodoša zagotovljena nosilnost proge kategorije D4 (dovoljeni pritiski 22,5 t/os), kar pomeni odpravo ozkega grla na progi, posledično pa povečanje prepustne in prevozne zmogljivosti in skrajšanje voznih časov.

 

Več podatkov o projektih na področju železniške infrastrukture je na voljo na:

http://www.krajsamorazdalje.si/

 

 

 

 

Javna železniška infrastruktura  je v lasti Republike Slovenije, upravljavec javne železniške infrastrukture pa je skladno z Zakonom o železniškem prometu podjetje SŽ, d.o.o.

 

Dolžina prog

km

Skupna dolžina prog

1.207,70 km

Dolžina dvotirnih prog

333,54 km

Dolžina enotirnih prog

874,16 km

Dolžina glavnih prog

607,79 km

Dolžina regionalnih prog

599,91 km

Dolžina elektrificiranih prog

605,30 km

 

Več podatkov o javni železniški infrastrukturi je na voljo na:

http://www.slo-zeleznice.si/sl/infrastruktura

 

 

 

INVESTICIJE V ŽELEZNIŠKO INFRASTRUKTURO

 

PROJEKTI SOFINANCIRANI Z EU SREDSTVI V FINANČNI PERSPEKTIVI 2014–2020

 

Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE)

Sanacija ozkega grla na območju Bivja na železniški progi Divača–Koper (Izvlečni tir)

Nadgradnja železniške proge Zidani Most–Celje

Nadgradnja železniške proge Poljčane–Slovenska Bistrica

Vgradnja ERTMS/ETCS na železniških odsekih Dobova–Zidani Most in Pragersko–Maribor–Šentilj

Varnostno-tehnična nadgradnja železniškega predora Karavanke

Drugi tir železniške proge Divača–Koper

 

Kohezijski sklad

Železniška proga Maribor-Šentilj

 

Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR)

Nadgradnja vozlišča Pragersko

 

 

PROJEKTI SOFINANCIRANI Z EU SREDSTVI V FINANČNI PERSPEKTIVI 2007-2013

 

Kohezijski sklad

Pragersko-Hodoš

Nadgradnja železniške proge Dolga Gora–Poljčane

Nadgradnja železniške proge Slovenska Bistrica–Pragersko

Modernizacija obstoječe železniške proge Divača–Koper

Uvedba sistema GSM-R na slovenskem železniškem omrežju

 

TEN-T

Nadgradnja železniške proge Zidani Most-Celje

Železniška proga Maribor-Šentilj

Nadgradnja vozlišča Pragersko

Železniška proga Ljubljana-Kranj-Jesenice

Uvedba sistema ETCS na koridorju D

Čezmejna železniška proga Trst-Divača

 

 

PROJEKTI FINANCIRANI SAMO IZ PRORAČUNA RS

Modernizacija kočevske proge

Daljinsko vodenje prometa

Železniška proga Ljubljana-Kranj-Jesenice

Novogradnja Tivolski lok